Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) vključuje uporabo čistega kisika pod povečanim tlakom, običajno med 2 in 3 atmosferami, kar vodi do povišanih ravni kisika v krvi in tkivih. Ta povečana dostava kisika ima lahko številne terapevtske učinke, zlasti v hipoksičnih (s pomanjkanjem kisika) regijah, in ima protimikrobne, imunomodulatorne in angiogene lastnosti. Čeprav je trenutno s strani US Food and Drug Administration (FDA) odobrenih le 14 indikacij za HBOT, viri razkrivajo številne potencialne prihodnje aplikacije in poudarjajo področja, ki nujno potrebujejo nadaljnje raziskave.
Potencialne prihodnje aplikacije hiperbarične kisikove terapije
Številna raziskovalna področja kažejo obetavne rezultate za razširitev uporabe HBOT:
Izboljšanje kognitivnih funkcij: Študije kažejo ugodne izide pri izboljšanju kognitivnih funkcij po hudih poškodbah možganov in pri bolnikih po kapi, kjer je bilo opaženo pomembno izboljšanje spomina, povezano z boljšo presnovo možganov. HBOT lahko zmanjša oksidativni stres, vnetje in apoptozo nevronov, kar pripomore k funkcionalnemu okrevanju. Izboljšanje kognitivnih zmogljivosti je bilo opaženo tudi pri zdravih mladih in starejših odraslih ter pri bolnikih s kognitivnimi primanjkljaji.
Celjenje po operacijah: HBOT se izkazuje kot potencialno koristna v perioperativnem obdobju. Lahko pomaga preprečevati in lajšati zaplete pri estetskih posegih, vključno z rizičnimi presadki in režnji v plastični kirurgiji. V ortopedski kirurgiji lahko pripomore k celjenju ran in avaskularni nekrozi.
Adjuvant k onkologiji sevanja: HBOT je že odobrena indikacija za zdravljenje poškodb tkiv po radioterapiji. Poškodovana tkiva postanejo hipoksična in fibrozna, HBOT pa odpravi hipoksijo, pospeši tvorbo novih celic, proizvodnjo kolagena ter angiogenezo/neovaskularizacijo, kar je ključno za celjenje teh poškodb.
Obvladovanje bolečine: HBOT naj bi bila učinkovita kot dodatno zdravljenje kronične bolečine. Povečana dostava kisika lahko prepreči poškodbe pri ishemičnih tkivih. Dokazi kažejo pozitiven učinek pri sindromu fibromialgije in miofascialnem bolečinskem sindromu. Lahko pomaga tudi pri glavobolih, migrenah, kompleksnem regionalnem bolečinskem sindromu in trigeminalni nevralgiji.
Rak: Solidni tumorji pogosto vsebujejo hipoksična območja. HBOT se raziskuje zaradi svoje vloge pri zaviranju rasti tumorja in povečanju učinkovitosti drugih terapij, z namenom omejevanja hipoksije, tvorbe ROS/RNS in obnavljanja imunske funkcije. Obetavna je zlasti kot adjuvant pri radioterapiji in kemoterapiji.
Otroci z avtizmom: Predvideva se, da bi HBOT lahko koristila otrokom z avtizmom, saj bi lahko povečala cerebralno perfuzijo.
Erektilna disfunkcija: Študije preučujejo uporabo HBOT pri erektilni disfunkciji, saj lahko spodbudi angiogenezo in izboljša erektilno funkcijo, čeprav po prostatektomiji niso dobili pomembnih podatkov.
Vnetna in sistemska obolenja: HBOT lahko modulira vnetne odzive in se raziskuje pri avtoimunskih boleznih, revmatoidnem artritisu, kolitisu, diabetesu tipa 1, mišično-skeletnih disfunkcijah, fibromialgiji ter vnetju/poškodbah mišic po vadbi.
COVID-19: HBOT je bila predlagana kot adjuvant pri hudih bolnikih in za okrevanje po okužbi s SARS-CoV-2 zaradi potencialnega izboljšanja difuzije O2 in odpravljanja vnetnih citokinov. Čeprav še ni odobrena indikacija, se lahko priporoča za post-virusne posledice.
Ishemična možganska kap in poškodba možganov: Raziskuje se vloga HBOT pri zmanjševanju vnetja po kapi in travmatični poškodbi možganov ter pri preprečevanju smrti nevronov. Preučuje se tudi njena uporaba pred presaditvijo matičnih celic.
Staranje: Raziskave raziskujejo potencialno uporabo HBOT v boju proti staranju, vključno s preprečevanjem skrajšanja telomerov, zmanjševanjem imunske senescencije, pospeševanjem proliferacije kožnih celic, spodbujanjem antioksidantov, izboljšanjem cerebralnega pretoka krvi ter obnavljanjem kognitivnih parametrov in hipokampalnih funkcij.
Nujni raziskovalni poudarki za HBOT
Da bi HBOT v celoti izkoristili njen potencial, so nujno potrebni naslednji raziskovalni poudarki:
Razširitev indikacij z zadostnimi dokazi: Trenutno je le majhno število indikacij odobrenih. Potrebno je izvesti več rigoroznih, kontroliranih študij, da se zbere zadostna empirična podlaga za razširitev seznama odobrenih stanj.
Bolj rigorozne raziskave: Čeprav so nekatera neodobrena področja pokazala obetavne rezultate v posameznih primerih, pomanjkanje obsežnih dokazov otežuje oblikovanje medicinskega konsenza. Potrebno je izvesti bolj natančne in obsežne raziskave.
Identifikacija ustreznih kandidatov in določanje odmerkov: Kljub dokazani učinkovitosti pri odobrenih indikacijah je še vedno potrebno natančneje opredeliti, katere skupine bolnikov imajo največ koristi od HBOT za posamezno stanje. Pri nekaterih stanjih je treba določiti najučinkovitejši odmerek in prepoznati najprimernejše kandidate.
Nadaljnje študije za specifične aplikacije: Nadaljnje raziskave so ključne za potrditev učinkovitosti HBOT pri številnih potencialnih uporabah, kot so:
Ulcerativni kolitis (potrebne so posodobljene meta-analize).
Maligni otitis externa.
Mukormikoza.
Ishemična možganska kap in poškodba možganov (potrebno je popolno razjasnitev učinkovitosti in varnosti).
Motnje erekcije po prostatektomiji (doslej ni pomembnih podatkov).
Raziskave na področju raka: Kljub obetom, zlasti v kombinaciji z drugimi terapijami, je treba še raziskati učinkovitost HBOT pri različnih vrstah raka in določiti optimalen način uporabe v globalnem kontekstu. Kombinacija z drugimi postopki za popolno odpravo tumorske hipoksije je pomembno raziskovalno področje.
COVID-19: Kljub potekajočim kliničnim preskušanjem COVID-19 še ni sprejeta indikacija. Potrebnih je več kontroliranih preskušanj za potrditev njenih koristi pri zmanjševanju vnetja in izboljšanju hematoloških parametrov.
Določanje in kvantificiranje neželenih učinkov in kontraindikacij: Poleg koristi je nujno natančno določiti in kvantificirati potencialne neželene učinke in kontraindikacije, da se zagotovi varnost bolnikov. Najpogostejša zapleta sta klavstrofobija in barotravma. Nujno je upoštevati stanja, kot so netretirani pnevmotoraks (absolutna kontraindikacija), uporaba nekaterih kemoterapevtikov, prisotnost implantabilnih naprav, dedna sferocitoza, nosečnost (razen pri zastrupitvi s CO), hipoglikemija in nekatere respiratorne ter srčno-žilne bolezni.
Razvoj sistemov za določanje koristi in tveganj: Razvijati je treba napovedne modele, ki bi omogočali natančnejšo oceno potencialnih koristi in tveganj za posameznega bolnika pred začetkom terapije s HBOT.
Potencial HBOT sega daleč preko trenutno odobrenih indikacij. Nadaljnje, bolj rigorozne raziskave so ključnega pomena za potrditev in razširitev njenih aplikacij ter za natančnejšo opredelitev optimalnih terapevtskih pristopov, vključno z določanjem odmerkov, identifikacijo ustreznih kandidatov ter boljšim razumevanjem neželenih učinkov in kontraindikacij. Vključitev HBOT v prihodnje klinične raziskave bi lahko znatno pripomogla k obvladovanju številnih patologij.
