Za milijone ljudi po svetu je izguba spomina in kognitivnih sposobnosti vsakdanja realnost Alzheimerjeve bolezni. Najprej gre za manjše stvari – pozabljanje, kje so ključi – pozneje pa začnejo izginjati pomembni spomini, prepoznavanje bližnjih in celo spoznanje lastne identitete. Naši možgani, ki predstavljajo le 2 % naše telesne mase, porabijo kar 20 do 25 % vsega kisika, ki ga vdihnemo. Zato pravimo, da so možgani izjemno energetsko potratno tkivo, ki brez zadostne oskrbe s kisikom preprosto ne more delovati normalno. Prav ta dejanska potreba po kisiku odpira pot raziskovanju – hiperbarična kisikova terapija (HBOT) kot potencialna podporna metoda pri Alzheimerjevi bolezni.
Razumevanje Alzheimerjeve bolezni
Alzheimerjeva bolezen ni običajna starostna pozabljivost. Gre za nevrodegenerativno motnjo, ki postopno uničuje možganske celice in s tem slabi spomin, sposobnost razmišljanja ter samostojnost. V Sloveniji trenutno živi 28.200 – 37.600 oseb z Alzheimerjevo boleznijo. Do leta 2050 je pri nas pričakovati približno 51.000–68.000 oseb z Alzheimerjevo boleznijo, kar pomeni, da se bo število bolnikov z omenjeno boleznijo podvojilo (Vir: www.spomincica.si).
V ozadju te bolezni se prepletajo različni dejavniki: kopičenje škodljivih beljakovin (amiloidnih plakov), vnetni procesi, oksidativni stres in kronično pomanjkanje kisika v možganskih celicah. Ta hipoksija ni posledica akutne zadušitve, temveč gre za postopen proces, kjer možgani ne dobijo dovolj kisika za optimalno delovanje.
Potreba po novih pristopih
Trenutne metode zdravljenja Alzheimerjeve bolezni so omejene. Zdravila, ki so na voljo, lahko le začasno ublažijo simptome, ne morejo pa zaustaviti napredovanja bolezni. Raziskave kažejo, da oskrba in zdravljenje demence – katere najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen – povzroči približno 455 milijonov evrov letnih stroškov v Sloveniji (Vir: https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/download/2213/8993/3162?inline=1).
Ravno zaradi teh omejitev se vse več kliničnih raziskovalcev obrača k raziskovanju alternativnih pristopov, med katerimi izstopa hiperbarična kisikova terapija kot obetavna, a še vedno raziskovana možnost.
Vloga hiperbarične kisikove terapije pri Alzheimerjevi bolezni
Hiperbarična kisikova terapija je postopek, pri katerem oseba vdihuje čisti kisik v komori z zvišanim atmosferskim tlakom – običajno 1,5 do 3-krat večjim od normalnega. Ta pristop se že desetletja uspešno uporablja pri zdravljenju različnih stanj, kot so embolije, kronične rane ali poškodbe zaradi obsevanja. Vendar pa se zadnjih nekaj let množijo raziskave, ki nakazujejo, da bi HBOT lahko imel koristne učinke tudi pri nevrodegenerativnih boleznih, vključno z Alzheimerjevo.
Sistematični pregled in meta-analiza, objavljena leta 2024, je združila podatke iz 11 randomiziranih kontroliranih študij s skupno 847 udeleženci z Alzheimerjevo boleznijo. Vse te študije so bile izvedene na Kitajskem med leti 2007 in 2021. Rezultati so pokazali, da je hiperbarična kisikova terapija povezana z izboljšanji na treh ključnih področjih:
- kognitivnem delovanju,
- vsakodnevnih aktivnostih,
- oceni kognitivnega upada.
Pomembno je poudariti, da so te študije raziskovalne narave in da HBOT še ni uradno priznana kot standardna terapija za Alzheimerjevo bolezen v skladu s smernicami različnih organizacij. Gre za obetavno področje raziskav, ne pa za dokončno potrjeno metodo zdravljenja (Vir: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC10991696/).
Mehanizmi delovanja hiperbarične kisikove terapije pri Alzheimerjevi bolezni
Eden od ključnih učinkov hiperbarične kisikove terapije je ustvarjanje hiperoksije – stanja povečane koncentracije kisika – tam, kjer je bila prej hipoksija. Ko vdihujete čisti kisik pod povečanim tlakom, se kisik ne veže samo na rdeče krvničke (ki so pri zdravih ljudeh že skoraj popolnoma nasičene), ampak se raztopi tudi v krvni plazmi. To pomeni, da lahko kisik doseže tudi tista področja možganov, kamor krvni obtok ne prinaša več zadostnih količin.
Raziskave so pokazale, da lahko HBOT vpliva na več bioloških procesov:
- Zmanjševanje amiloidnih plakov: pri Alzheimerjevi bolezni se amiloid-beta (Aβ) proteini ne razgradijo pravilno in se začnejo kopičiti med živčnimi celicami. Te skupke imenujemo amiloidne plake, ki moteče vplivajo na komunikacijo med nevroni, sprožajo vnetne procese in pospešujejo propad živčnih celic. Študije kažejo, da lahko HBOT pospeši razgradnjo in odstranjevanje Aβ proteinov v možganski skorji in hipokampusu – območjih, ki so ključna za spomin in učenje.
- Zmanjšanje vnetja: kronično vnetje je eden od glavnih dejavnikov napredovanja Alzheimerjeve bolezni. Raziskave nakazujejo, da lahko hiperbarična kisikova terapija zmanjša izločanje vnetnih citokinov, ki prispevajo k okvari živčnih celic.
- Izboljšanje oksidativnega stresa: pri Alzheimerjevi bolezni se v možganih nabira škodljiv malondialdehid (MDA – kemijska spojina, ki kaže na kaže na poškodbo celičnih membran zaradi oksidativnega stresa), hkrati pa se zmanjšuje aktivnost antioksidanta superoksid dismutaze (SOD – encim, ki ima ključno vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom). Meta-analiza je pokazala, da HBOT lahko znatno zmanjša MDA in poveča SOD, kar kaže na boljše ravnovesje med prostimi radikali in antioksidanti.
- Zaščita mitohondrijev: mitohondriji so celične strukture, ki proizvajajo energijo. Pri Alzheimerjevi bolezni njihovo delovanje slabi. Raziskave kažejo, da lahko HBOT zaustavi mitohondrijsko slabljenje in s tem ohrani večje število funkcionalnih možganskih celic.
Večopravilnost možganov
Naše telo nenehno preusmerja krvni pretok glede na trenutne potrebe. Če jeste, teče več krvi v prebavila. Če tečete, teče več krvi v noge. Vaši možgani nenehno tekmujejo za kisik skupaj z vsemi drugimi organi. Pri dveh ali več hkratnih dejavnostih – recimo, ko med sprehodom poslušate podcast ali razmišljate o rešitvi problema – postane ta razdelitev kisika še bolj zahtevna. Raziskave so pokazale, da ljudje, ki opravljajo več nalog hkrati, običajno doživijo zmanjšanje zmogljivosti.
Po hiperbarični kisikovi terapiji pa se ta situacija spremeni. Z dodatnim kisikom, raztopljenim v plazmi, telo ne potrebuje več tako intenzivnega preusmerjanja krvnega pretoka. Študije so pokazale, da udeleženci po HBOT ne samo, da izboljšajo posamezno zmogljivost (fizično ali kognitivno), temveč je njihova zmogljivost za večopravilnost v povprečju podvojena. To pomeni, da možgani dobijo dovolj kisika za več nalog hkrati – nekaj, kar je za ljudi z Alzheimerjevo boleznijo lahko pomembno za ohranjanje samostojnosti.
Zaključek
Alzheimerjeva bolezen ostaja eden največjih izzivov sodobne medicine – bolezen, ki prizadene ne le posameznike, temveč celotne družine in skupnosti. Kljub desetletjem raziskav še vedno nimamo zdravila, ki bi to bolezen lahko pozdravilo ali ustavilo. Morda najpomembneje pa je, da nas te raziskave spominjajo na nekaj bistvenega: kisik je temelj življenja. Naši možgani, ki nas delajo take, kakršni smo, so popolnoma odvisni od stalnega in zadostnega dotoka kisika. Ko ta dotok oslabi, se začne spirala upadanja možganskih funkcij. Hiperbarična kisikova terapija raziskuje, ali lahko z začasnim povečanjem kisika ustvarimo presežek, ki telesu omogoči ne le trenutno delovanje, temveč tudi celjenje, obnovo in regeneracijo.
