Po uspešni revaskularizaciji srca – torej po razširitvi zamašenih žil z balonsko angioplastiko ali kirurškim koronarnim bypassom – marsikateri bolnik pričakuje, da se bo srce takoj povsem opomoglo. V resnici pa pri 20–30 % bolnikov ostane delna šibkost levega prekata, kar lahko povzroča utrujenost, zmanjšuje energijo in omejuje vsakodnevno gibanje.
Prav tu pride v ospredje hiperbarična kisikova terapija (HBOT): zdravljenje, pri katerem bolnik v posebni komori pod visokim tlakom (1,5- do 2,5-krat višjim od običajnega) diha 100-odstotni kisik. Kaj to pomeni za srce?
Kako HBOT deluje?
- Več kisika v krvi: Povišan tlak v komori raztopi več kisika neposredno v plazmi, ne da bi se vezal na hemoglobin.
- Podpora mikrocirkulaciji: Presežek kisika spodbuja nastanek novih drobnih žil (angiogenezo) v tkivih, ki so bila prej slabo prekrvavljena.
- Protivnetni učinek: HBOT zmanjšuje vnetje in ščiti srčno tkivo pred nadaljnjimi poškodbami.
Kaj so pokazale analize?
Različne raziskave, ki so preučevale učinke HBOT pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom ali po revaskularizaciji, so pokazale, da lahko HBOT izboljša delovanje srca pri bolnikih po perkutani koronarni intervenciji.
- Izboljšanje srčne moči (LVEF): Pri bolnikih, ki so prejemali HBOT, se je iztisni delež levega prekata (IDL) v povprečju povečal za približno 4–5 %, kot je pokazala omenjena študija. Ta razlika je opazna pri vsakodnevnih aktivnostih, saj bolniki občutijo večjo vzdržljivost in manj zasoplosti.
- Volumni srca (LVEDV in LVESV): Količina krvi, ki jo srce sprejme in iztisne, se ni bistveno spremenila. To kaže, da HBOT predvsem izboljšuje delovanje obstoječega srčnega tkiva, ne pa fizične velikosti ali oblike srca.
Zakaj je to pomembno?
Čeprav se 4–5-odstotno izboljšanje iztisnega deleža morda zdi majhno, ima za bolnike velik pomen. Boljši izkoristek vsakega srčnega utripa prinaša več moči pri hoji, manj zasoplosti in nižje tveganje za razvoj srčnega popuščanja.
Kaj to pomeni za bolnike?
Za kardiologe HBOT predstavlja dodatno orodje za pomoč bolnikom, ki kljub obnovi prekrvavitve ostajajo šibkejši. V praksi to pomeni 5 do 10 seans hiperbarične terapije, vsaka traja približno 60–90 minut, v prvih dneh po revaskularizaciji. Pred začetkom bolniki opravijo zdravniški pregled, da se izključijo kontraindikacije, kot so hude pljučne bolezni ali poškodbe ušes. Dostopnost HBOT se razlikuje glede na zdravstveni sistem. V Sloveniji je terapija v nekaterih primerih delno pokrita z zdravstvenim zavarovanjem, zato je priporočljivo, da bolniki preverijo možnosti pri svojem zdravniku ali zavarovalnici.
Kam naprej?
Čeprav so rezultati obetavni, so bile raziskave še omejene in niso vključevale obsežnih, strogo nadzorovanih kliničnih preskušanj. HBOT še ni del standardnih smernic za obravnavo bolnikov po revaskularizaciji, saj so potrebne dodatne študije, ki bodo potrdile njeno učinkovitost in varnost v širši populaciji. Pričakujemo večje mednarodne klinične študije, ki bodo natančneje pokazale, kdaj in kako dolgo je najbolje izvajati HBOT, kateri bolniki imajo največ koristi in kakšni so dolgoročni učinki.
Zaključek
Hiperbarična kisikova terapija ne nadomešča balonske angioplastike ali bypass operacije, a se vse bolj izkazuje kot dragocen dodatek za izboljšanje srčne moči po teh posegih. Če imate diagnosticirano koronarno srčno bolezen in ste pred kratkim prestali revaskularizacijo, se o možnosti HBOT posvetujte s svojim kardiologom – morda bo to prav tista dodatna podpora, ki jo vaše srce potrebuje za vrnitev k polnemu življenju.
Viri
- “Hyperbaric oxygen therapy for acute coronary syndrome.” Cochrane Database of Systematic Reviews,2015. https://www.cochranelibrary.com/cdsr/doi/10.1002/14651858.CD004818.pub4/full
- Adjunctive effect of hyperbaric oxygen treatment after thrombolysis on left ventricular function in patients with acute myocardial infarction, 2020 https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15459609/
- Hyperbaric Oxygen Therapy Following Percutaneous Coronary Intervention for ST-Segment Elevation Myocardial Infarction, 2020 https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32807666/
