Za mnoge je pandemija COVID-19 pustila nevidne brazgotine: utrujenost, meglo v glavi, nespečnost, bolečine, razdražljivost. Pri nekaterih bolnikih se je izkazalo, da simptomi ne izzvenijo niti več mesecev po preboleli bolezni. To stanje, znano kot dolgi (post-)COVID, vključuje spekter telesnih, kognitivnih in psiholoških težav, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja. A v zadnjih letih je v ospredje stopila prav HBOT – ena izmed najbolj zanimivih in potencialno obetavnih dopolnilnih metod, ki lahko izboljša kognitivne funkcije, spanje, razpoloženje in splošno vitalnost pri bolnikih z dolgotrajnimi posledicami COVID-19.
Razumevanje dolgega COVID-a
Dolgi COVID (post-COVID sindrom) zajema skupek simptomov, ki trajajo več kot tri mesece po okužbi z virusom SARS-CoV-2, pri čemer druge diagnoze ne pojasnijo vztrajnih težav. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije prizadene med 10 in 30 % bolnikov, tudi tistih, ki niso potrebovali hospitalizacije.
Najpogostejši simptomi so:
- utrujenost in zmanjšana zmožnost koncentracije,
- t. i. možganska megla (kognitivna upočasnjenost),
- motnje spanja,
- anksioznost, depresija,
- bolečine v mišicah in sklepih,
- ter motnje vonja in okusa.
Znanstveniki menijo, da gre za kombinacijo vnetnih in mikrocirkulacijskih motenj. Virus in imunski odziv lahko poškodujeta krvno-možgansko pregrado, povzročita hipoksijo (pomanjkanje kisika) v možganskem tkivu ter motnje v delovanju mitohondrijev, celičnih “tovarn energije”. Zaradi tega so simptomi dolgega COVID-a pogosto podobni sindromu kronične utrujenosti – bolezni, kjer telo deluje, kot bi izgubilo stik s svojim notranjim virom energije.
Ko zdravila niso dovolj
Trenutno zdravljenje dolgega COVID-a je usmerjeno predvsem v lajšanje simptomov. Bolniki prejemajo zdravila za srčni utrip, spanje, razpoloženje ali bolečine; priporočajo se tudi rehabilitacija, dihalne vaje in psihoterapija. Ti ukrepi sicer pomagajo izboljšati počutje, vendar ne odpravljajo osnovnih bioloških vzrokov, kot so vnetje, mikrovaskularne poškodbe in motena oksigenacija. Zato narašča zanimanje za celostne metode, ki lahko vplivajo na osnovne procese regeneracije. Ena izmed teh je hiperbarična kisikova terapija, ki jo medicina uporablja že desetletja, zdaj pa se raziskuje tudi njen vpliv na nevrološke in presnovne posledice COVID-19.
Vdih pod pritiskom
Hiperbarična kisikova terapija pomeni, da pacient vdihava 100-odstotni kisik v tlačni komori, kjer je tlak običajno približno dvakrat višji od atmosferskega. V takšnem okolju se količina kisika, raztopljenega v krvni plazmi, izjemno poveča, kar omogoča, da kisik doseže tudi slabo prekrvavljena ali poškodovana tkiva.
Terapija, ki so jo nekoč uporabljali predvsem potapljači za zdravljenje dekompresijske bolezni ter zdravniki za zdravljenje zastrupitve z ogljikovim monoksidom ali gangrene, je danes v središču raziskav o celjenju možganov in regeneraciji živčnega sistema.
Raziskave, ki vzbujajo upanje
Leta 2022 je bila v reviji Scientific Reports objavljena prva randomizirana raziskava, ki je preučevala HBOT pri bolnikih z dolgotrajnim COVID-om. Bolnike so naključno razdelili v dve skupini, pri kateri ne bolniki in ne raziskovalci niso vedeli kdo prejema pravo terapijo in kdo ne. V raziskavi je sodelovalo 79 bolnikov, ki so opravili 40 sej HBOT v dveh mesecih. V primerjavi s kontrolno skupino so bolniki, ki so prejemali pravo HBOT terapijo, dosegli:
- izboljšanje kognitivnih funkcij (pozornost, izvršilne sposobnosti),
- zmanjšanje depresije in anksioznosti,
- izboljšanje kakovosti spanja in ravni energije,
- manjšo bolečinsko interferenco in boljšo kakovost življenja.
Sledila je raziskava (2024), ki je iste bolnike spremljala še leto dni po koncu terapije. Rezultati so pokazali, da se pozitivni učinki ohranijo tudi po 12 mesecih. Bolniki so poročali o trajnem izboljšanju spanja, razpoloženja in kakovosti življenja, kar nakazuje, da HBOT sproži dolgotrajne biološke procese regeneracije.
Kako kisik zdravi?
Dolgi COVID lahko povzroči motnje v pretoku kisika in hranil po možganih, zaradi česar delovanje možganov upočasni ali se poslabša. HBOT pomaga obnoviti normalen pretok kisika in hranil ter s tem podpira boljše delovanje možganov. Učinki HBOT temeljijo na t. i. hiperoksično-hipoksičnem paradoksu (HHP). Gre za pojav, pri katerem je telo izpostavljeno izmenično visokim in nižjim koncentracijam kisika.
Na ta način HBOT:
- izboljša oksigenacijo in mikrocirkulacijo,
- spodbuja nastajanje novih žil (angiogenezo),
- uravnava vnetne procese in zmanjšuje oksidativni stres,
- obnavlja mitohondrijsko delovanje,
- ter pospešuje regeneracijo živčnega tkiva.
Zato bolniki pogosto poročajo, da se po nekaj tednih terapije “megla v glavi razblini” – ne zato, ker bi se simptomi zgolj ublažili, ampak ker so raziskave z MRI pokazale, da po HBOT pride do sprememb v možganskih regijah, povezanih z izvršilnimi funkcijami, čustvovanjem in pozornostjo, kar potrjuje, da gre za dejanske biološke spremembe, ne zgolj subjektivne občutke izboljšanja.
Klinični pomen in varnost
Raziskava iz Izraela (Shamir Medical Center, 2022) je prva, ki je na znanstveni ravni dokazala merljive izboljšave pri dolgem COVID-u. Po 40 terapijah so zaznali:
- izboljšanje kognitivnih sposobnosti (mišljenje, spomin in sposobnost reševanja problemov se je opazno izboljšalo v primerjavi s stanjem pred terapijo),
- zmanjšanje simptomov depresije in telesne bolečine za 30–40 %, kar pomeni, da so se udeleženci počutili občutno bolje tako psihično kot fizično,
- izboljšanje kakovosti spanja v petih od sedmih ocenjenih področij (kakovost spanja, zamuda pri uspavanju, trajanje spanja, učinkovitost spanja, motnje spanja, uporaba zdravil za spanje, dnevna utrujenost)
- znižanje bolečinske interference za več kot 1,9 točke (bolečinska interferenca meri, koliko na numerični lestvici od 0 do 10 bolečina moti vsakdanje aktivnosti).
Leto pozneje so isti bolniki ohranili enake izboljšave – brez pomembnega upada rezultatov. To pomeni, da HBOT ne deluje le kot kratkotrajni “energetski napitek”, temveč prestrukturira delovanje možganov.
Ali je to prihodnost?
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) ponuja zanimivo in znanstveno utemeljeno možnost za obravnavo dolgotrajnih posledic COVID-19. Raziskave kažejo, da lahko izboljša kognitivne funkcije, psihološko počutje, kakovost spanja in splošno vitalnost, pri čemer se učinki ohranijo tudi več kot leto po zdravljenju.
Čeprav HBOT še ni uradno potrjena kot standardno zdravljenje dolgega COVID-a, trenutni dokazi kažejo na njen pomemben regenerativni potencial. Morda bo prihodnost obravnave post-COVID bolnikov temeljila prav na tem pristopu – na uporabi kisika ne le kot vira življenja, temveč kot terapevtskega orodja za obnovo telesa in uma.
Viri:
Catalogna M, et al. (2024). Long term outcomes of hyperbaric oxygen therapy in post covid condition. Scientific Reports.
Zilberman-Itskovich S, et al. (2022). Hyperbaric oxygen therapy improves neurocognitive functions and symptoms of post-COVID condition. Scientific Reports.
